Ljudska vstaja na Koroškem zaradi izgovorov o gradnji 3. razvojne osi

    V sredo 18. julija 2018 je ljudstvo, ki se je zbralo z vseh strani Koroške, protestno oviralo promet na prehodu za pešce v Mislinji. Nekaj dni pred tem je namreč potekal sestanek z upravo in vodstvom DARS-a, kjer je bilo Koroščem pojasnjeno, da praktično ne bo mogoče ujeti pričetka izgradnje 3. razvojne osi v letu 2019. Zaradi tega je Koroško obiskal tudi minister Gašperšič, ki pa z odgovori, vsaj za Mladinsko iniciativo, ni bil prepričljiv. Ta je zagotovil, da je rok pričetka izgradnje hitre ceste na Koroško v letu 2019 še vedno realen.

    Koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik je skeptičen glede obljube ministra. Razlog je v tem, da se DARS in ministrstvo že od vsega začetka, od kar deluje Mladinska iniciativa, z izgovori sklicujeta na spodnji del trase hitre ceste na Koroško. Če je minister pred štirimi leti svoj mandat začel z usmeritvijo, da Koroška hitre ceste ne potrebuje, je kasneje zaradi pritiskov javnosti svoje stališče omehčal.

    Po protestu na Ravnah, ki se je zgodil junij 2017, je minister Gašperšič pristal na podpis tripartitnega protokola v katerem se opredeli časovnica in gabariti izgradnje 3. razvojne osi. Vendar se je kaj hitro pokazalo, da se roki od dogovorjenega zamikajo. V skladu s protokolom bi se projektiranje odseka hitre ceste Šentrupert-Velenje-Slovenj Gradec moralo pričeti že decembra 2017. Junija 2018 je bila podpisana zgolj pogodba s projektantom za odsek Velenje-Slovenj Gradec. Odslej bo imel projektant na voljo več kot 400 dni, da opravi svoje delo.
    Korošci smo dolga leta poslušali izgovor, da med Velenjem in Slovenj Gradcem ni mogoče pričeti z gradnjo ceste, dokler ta ne bo umeščena na odseku med avtocesto A1 in Velenjem. Spomnimo, da je za odsek Velenje-Slovenj Gradec državni prostorski načrt (DPN) sprejet že od leta 2013. Potem, ko je bil januarja 2017 DPN na spodnjem odseku končno sprejet, je že pričela groziti ustavna presoja civilnih iniciativ in nekaterih občin iz Savinjske doline. Vse to je pač njihova ustavna pravica, kateri ni mogoče oporekati. Vendar bojazen ministrstva, vlade in DARS-a, ali bo DPN morda »padel« na ustavnem sodišču, pomeni dajanje nezaupnice samemu sebi, saj je DPN pripravila vlada, projekt pa je vodilo Ministrstvo za okolje in prostor. Zato so smešni pozivi, da naj se Korošci obrnemo na »Savinjčane« in jih prosimo za milost naj vendarle odstopijo od ustavne presoje, da se bo lahko pričela graditi ta preljuba cesta.

    Ne, v Mladinski iniciativi se v to past nismo ujeli. Ustavna presoja je samo priročen izgovor za ustavljanje aktivnosti pri izgradnje naše razvojne ceste. Dejstvo je in potrdili so ga vsi pravni strokovnjaki, da zaradi vložene ustavne presoje ni bilo podanih nobenih začasnih odredb Ustavnega sodišča, ki bi kakorkoli formalno onemogočale nadaljevanje postopkov (odkupov zemljišč, projektiranja…) na odseku hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem.

    Že to dejstvo, da se je umeščanje hitre ceste na Koroško pričelo leta 2004 in da se je šele leta 2013 sprejel DPN za enega od štirih odsekov proti avstrijski meji kaže, da država to stisko Korošcev jemlje z levo roko. Zdaj je prišel nov izgovor ustavne presoje. Lahko ugibamo kateri izgovor bo na vrsti jutri? Ministrstvo za infrastrukturo v tej situaciji ponuja rešitev, da se bo zaradi vložene ustavne presoje pospešilo aktivnosti na odseku Velenje-Slovenj Gradec. To deloma drži. Podpisana je bila pogodba s projektantom. Ampak, ali nas niso ravno na ministrstvu skozi vsa ta leta (5 let je že namreč sprejet DPN na tem odseku) prepričevali, da na nikakor ne morejo nadaljevati del od Velenja proti Koroški, dokler ne bo znana usoda umestitve trase hitre ceste na relaciji med avtocesto A1 in Velenjem. Morda pa je to samo gašenje požara, da se Korošce pomiri. V petih letih bi na tem odseku lahko že položili asfalt, če se ceste ne bi »gradilo« zgolj z izgovori…

    Logična posledica teh sprenevedanj je, da so se ljudje na Koroškem (končno) zbudili. Sposodili so si naš slogan HOČ`MO CESTO! in po družbenih omrežjih je pričelo krožiti vabilo za protestno zaporo ceste na prehodu za pešce. Torej protestno zaporo, ki to ni. Saj, kdo pa lahko prepreči hojo čez prehod za pešce? Ni bilo organizatorjev, ni bilo transparentov. Nastala pa je več kot 10 kilometrska kolona tovornjakov, ki je za eno uro postavila Koroško v središče Slovenije. Sporočilo je bilo jasno: Dovolj nam je izgovorov! Cestna nam pripada!

    Kakšni bodo odgovori »Ljubljane«? Bodo sploh uspeli sestaviti novo koalicijo in v pogodbo zapisati letnico pričetka izgradnje 3. razvojne osi? Se bodo nadaljevali izgovori o ekonomski nevzdržnosti izgradnje naše ceste? Bodo infrastrukturne položaje zasedli ljudje, ki imajo voljo urediti prometno omrežje celotne Slovenije?

    Ne glede na to, dejstva ostajajo. Koroška je regija z najdaljšo oddaljenostjo od avtocestnega križa v Sloveniji. Dnevno se 5.000 ljudi iz regije vozi po zelo nevarni cesti s trebuhom za kruhom. Cesta Arja vas-Dravograd pa je tista, na kateri se je zgodilo največ prometnih nesreč s smrtnim izidom po osamosvojitvi Slovenije. In zdaj smo pri davkoplačevalskem denarju… Naše in gospodarsko sosednje regije letno ustvarita več kot milijardo evrov dodane vrednosti. Ocenjena vrednost gradnje 3. razvojne osi na odseku Šentrupert-Velenje-Slovenj Gradec pa znaša okoli 700 milijonov. Kdo potem koga kreditira?